Notranjepolitični spopad na bruseljskem parketu: kandidatura Tanje Fajon visi na nitki

Odbor stalnih predstavnikov držav članic EU v Bruslju (Coreper) naj bi že prejšnjo sredo odločal o kandidaturi nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. A se to ni zgodilo. Odločanje je, kot smo poročali, preprečila intervencija predsednika slovenske vlade Janeza Janše, ki je visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas izrazil nezadovoljstvo nad njeno izbiro.

Točka o imenovanju posebne predstavnice EU za Sahel je bila tako preložena na jutrišnjo sejo Coreperja. A je bila tudi z njenega dnevnega reda za zdaj umaknjena. To naj bi se zgodilo po ponedeljkovem pripravljalnem sestanku, tudi tokrat pa je preložitev zahtevala Slovenija.

Tanja Fajon upa, da bo Irska kot predsedujoča Svetu EU odločanje vendarle vrnila na dnevni red jutrišnje seje. Ali bi se to res lahko zgodilo, pa trenutno še ne ve.

Na drugi strani si predstavniki vlade na čelu s premierjem Janšo in zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem močno prizadevajo, da Fajon omenjenega visokega položaja v EU ne bi zasedla. Najvišje predstavnike drugih držav naj bi prepričevali, da je bil postopek kompromitiran, pri čemer naj bi izpostavljali, da je Tanja Fajon vanj vstopila na lastno pest, da je za to izkoristila še zadnje izdihljaje prejšnje vlade in da je bila prijava o domnevni spornosti njenega ravnanja posredovana tudi Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Vladajoči pričakujejo, da jim je oziroma jim bo uspelo prepričati dovolj držav, ki jih vodijo stranke iz družine EPP, kamor sodi tudi SDS. Med močnimi državami EU se ozirajo zlasti proti Nemčiji in Italiji. Medtem pa naj bi v krogih Tanje Fajon upali, da države, ki jih vodijo socialisti ali liberalci, denimo Španija in Francija, pritisku ne bodo popustile, in namigujejo, da tudi med voditelji iz vrst EPP Janši kdo ni najbolj naklonjen. Vendar pa večjega optimizma, da bo kandidatura nekdanje zunanje ministrice uspešna, ni zaznati.

Rušenje Tanje Fajon sta odločno obsodila njen strankarski šef Matjaž Han ter nekdanji premier in predsednik Svobode Robert Golob. Slednji je v času, ko je bivša zunanja ministrica vložila kandidaturo, Kaji Kallas poslal priporočilno pismo, ki pa ga sedanji vladajoči v arhivu ne najdejo. Golob sicer podporo Fajon utemeljuje z oceno, da je njena kandidatura v interesu države, poseg Janše pa je označil za nedopustno vmešavanje. "Podpreti sposobno Slovenko je ponos. Sabotirati jo je sramota," je zapisal Golob.

Han pa je vidno zgrožen izpostavil, da bi neimenovanje Tanje Fajon zaradi nasprotovanja Slovenije sprožilo vprašanje, "ali razumemo državo, ali smo domoljubi, ali imamo to državo radi". Dodal je, da je včasih "res neverjetno zaskrbljen, kaj smo zmožni narediti, da drugim ne uspe".

Odločanje po "tihi proceduri"?

Za imenovanje bi sicer Tanja Fajon potrebovala kvalificirano večino, kar pomeni, da jo mora podpreti vsaj 15 držav članic, ki obenem predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Nekateri naši sogovorniki pa dopuščajo možnost, da bi morebitno odločanje na Coreperju potekalo po "tihi proceduri". To pomeni, da je predlog sprejet, če mu do določenega roka ne nasprotuje nobena država članica. Vendar pa ni mogoče pričakovati, da nasprotovanja Slovenije ne bi bilo.

V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), ki jo vodi Kaja Kallas, so na več naših konkretnih vprašanj v zvezi s kandidaturo in najnovejšim dogajanjem v zadnjih dneh vseskozi odgovarjali enako – da odprtih postopkov ne komentirajo, saj gre za interne procese zaupne narave. Tiskovna predstavnica EEAS Anitta Hipper pa je po poročanju STA danes na vprašanje, ali je nekdanja slovenska zunanja ministrica kandidaturo vložila sama ali jo je predlagala slovenska vlada, odgovorila, da nima drugih podrobnosti.

Glede postopka imenovanja posebnih predstavnikov EU pa v EEAS pojasnjujejo, da visoki zunanjepolitični predstavnik prek Politično-varnostnega odbora (PSC) v okviru Sveta EU države članice povabi k predlaganju kandidatov. Nato ob pomoči EEAS izvede izbirni postopek in o svoji odločitvi obvesti odbor. Uradno odločitev o imenovanju posebnega predstavnika na koncu sprejme Svet EU.

Fajon naj bi sicer od EEAS že prejela pogodbo o zaposlitvi, ki bi jo podpisala v primeru imenovanja, za ta teden pa je imela v Bruslju tudi že dogovorjene sestanke v vlogi nove posebne predstavnice EU.